Za Jožeta Miheliča gore niso le prostor športnih dosežkov, temveč prostor notranje rasti. Kot pravi, je vrh najvišja točka, ki jo človek lahko doseže s lastnimi nogami, in vsakokrat, ko stojiš tam, je doživetje unikatno, pa čeprav si na istem vrhu stal že mnogokrat.

V gorah je pomembna vertikalna dimenzija, ki človeka potegne vase. Modrost, ki jo deli, pa je preprosta: "Gore imam rad – iz tega izhaja vse moje razmerje z njimi".

Bratska naveza: Jože in Tine Mihelič

Pomemben del Jožetove poti je bila naveza z bratom Tinetom Miheličem, legendarnim avtorjem alpinističnih vodnikov. Čeprav sta bila sprva plezalno ločena zaradi starostne razlike, sta se kasneje ujela v skupnih prvenstvenih ambicijah.

• Bohinjska smer v Triglavu: Ena njunih najlepših skupnih smeri. Jože se spominja, da ga je Tine pustil naprej, ker je bil takrat v boljši fizični formi, Tine pa je skrbel za orientacijo.
• Bratovska smer v Vršacu: Stena, ki Jožetu pomeni največ. Leta 1968 so tam preplezali impozantno linijo, ki je dolga leta čakala na svojo prvenstveno smer.
• Smer bratov Mihelič: Smer, ki sta jo preplezala leta 1966 in nista niti poimenovala, so kasneje drugi plezalci krstili po njiju.

Umetnost opazovanja: Fotografija in Jaka Čop

Jože poudarja, da fotograf v gorah vidi več, ker neprestano išče motive. Velik vpliv nanj je imel legendarni Jaka Čop, ki ga Jože še vedno šteje za najbolj zanimivega fotografa Julijcev zaradi njegovega izostrenega očesa in tudi etnološkega čuta.

Ključna misel: »Motiva ne moreš iti iskat, motiv moraš zagledati in začutiti. Brez oblakov v gorah ni ničesar – igra svetlobe in oblakov je tisto, kar ustvari neponovljivo predstavo.«

Naravovarstvo: Problem človeka, ne narave

Kot dolgoletni sodelavec Triglavskega narodnega parka (TNP) ima Jože unikaten pogled na varovanje narave. Provokativno pravi, da bi se z varstvom narave moralo ukvarjati več družboslovcev, ne le naravoslovcev.

Zakaj? Ker varstvo narave ni vprašanje bioloških procesov, temveč vprašanje človekovega odnosa, etike in vzgoje. Namesto prepovedi Jože zagovarja vzgojo skozi doživljanje. 

Zapuščina in modrost za prihodnost

Danes Jože uživa tudi v opazovanju narave skozi okno svojega doma in v uspehih svojih vnukov. Njegova filozofija ostaja nespremenjena: najboljše stvari na svetu so zastonj in narava je tista večna opora, ki nas uči življenja.

Pogovor z Jožetom Miheličem ni le kronika vzponov, temveč globok premislek o tem, kaj pomeni biti človek v odnosu do mogočne narave. Njegova knjiga Vprašaj goro ostaja obvezno čtivo za vse, ki želijo razumeti dušo slovenskih gora ter ljudi pod njimi.

Poslušajte celotno epizodo podkasta V steni in se potopite v modrosti, ki so se kalile v objemu gora.