Planinska zveza Slovenije v letu 2026 vstopa v obdobje, ko bo po izteku mandata dosedanjega predsednika Jožeta Rovana na skupščini 18. aprila 2026 v Tolminu izbrala novega vodjo. To je vedno več kot zgolj formalna menjava na vrhu organizacije. PZS je namreč ena največjih in najbolj množičnih prostovoljskih organizacij v državi, naslednica Slovenskega planinskega društva iz leta 1893, ter pomemben del civilne družbe, ki deluje v javnem interesu na področjih športa, turizma, ohranjanja narave, varstva pred nesrečami, raziskovanja in mladinskega dela.

Vloga predsednika v takšni organizaciji ni le reprezentativna. PZS povezuje več kot 300 društev (od plezalnih klubov, športnih, pohodniških do društev gorskih reševalcev), skrbi za usposabljanje obiskovalcev gora, za varno in odgovorno obiskovanje gorskega sveta, za varovanje narave ter za razvoj planinske infrastrukture. Hkrati je glas slovenskega planinstva v mednarodnem prostoru in eden ključnih sogovornikov države pri urejanju gorskega prostora.

Pred organizacijo so (kot vedno) novi izzivi, ki so hkrati tradicionalni in sodobni: kako ohranjati celovitost planinstva, kako podpirati društva, kako zagotavljati strokovnost in preglednost delovanja, kako ohranjati naravo v času vse večjega obiska, ter kako mlade generacije navduševati za prostovoljstvo in odgovorno gorništvo.

V tem kontekstu sta kandidata za novega predsednika: Damjan Debevec in Martin Šolar za portal Gore-ljudje.net predstavila svoja pogleda na prihodnost PZS, svoje razumevanje poslanstva zveze in svoje ideje o tem, kako naj planinska organizacija deluje v času, ko se gore in družba hitro spreminjajo.

Volitve so torej pomemben trenutek – ne le za vodstvo, temveč za celotno planinsko skupnost. Odločitev, ki jo bodo sprejeli delegati, bo usmerjala delovanje PZS v naslednjih letih, zato je predstavitev kandidatov (tudi) priložnost, da si vsi skupaj zastavimo vprašanje, kakšno planinsko organizacijo želimo in kakšno vlogo naj ima v slovenskem prostoru.

INTERVJUJSKA VPRAŠANJA ZA DAMJANA DEBEVCA
(kandidat za predsednika Planinske zveze Slovenije)

IDEOLOŠKA IN IDENTITETNA IZHODIŠČA
1. Vaš program se začne z »vrnitvijo duha Frana Orožna in Frana Tominška«. Kaj to konkretno pomeni v letu 2026? Kako naj bi se ta »duh« odražal v organizaciji, ki danes upravlja koče, vodi tekmovalne panoge in deluje v mednarodnih strukturah?
PZS je treba povrniti pionirskega duha iz časov, ko nismo ukinjali planinskih koč in planinskih poti, ko se domači človek v gorah ni počutil manj vrednega od tujcev. In ko osrednja planinska organizacija ni bila nekaj abstraktnega, temveč utelešenje prizadevanj njenih udov.

2. Ali menite, da je PZS v zadnjih letih izgubila stik s svojimi temeljnimi vrednotami? Kje to vidite najmočneje?
Planinska organizacija iz prejšnjih časov ne bi rabila prosjačiti pri političnih odločevalcih in pri svojem članstvu ne bi vzbujala občutkov odpora in dvomov glede trenutne usmeritve. Najmočneje se to kaže pri drobljenju organizacije na ude (društva in klube), ki sledijo zgolj ozkim interesom.

ČLANARINA, UGODNOSTI IN FINANČNI MODEL
3. Predlagate znižanje članarin. Kako boste to izvedli, ne da bi zmanjšali prihodke PZS ali obremenili društva?
Nižje članarine neizogibno pomenijo nižje prihodke PZS iz tega naslova. Pomenijo manjšo obremenitev članov društev in ker društva niso nekaj abstraktnega, temveč skupnost članov, ne vidim, kako bi s tem obremenil društva.
4. Kaj natančno pomeni »ukinitev obveznih evrov za posamične segmente PZS«?
Gre za odpravo namenskih prispevkov? Za spremembo financiranja komisij? Za decentralizacijo?
Vsekakor bomo odpravili namenski prispevek za koče, ki se je v praksi izkazal za povsem zgrešenega (primer Korošica-Okrešelj). Dosti primernejše se mi zdijo namenske prostovoljne nabirke po društvih, sicer pa je dolgoročna rešitev za koče zgolj v sistemu državnega sofinanciranja, na čemer je dosedanje vodstvo že pričelo delati. Namenski prispevek za mladinsko komisijo bo nadomeščen s prerazporeditvijo sredstev, tako kot pri vodništvu in meddruštvenih odborih.
5. Kako boste zagotovili dodatne popuste za javni prevoz in parkiranje, če PZS nima neposrednega vpliva na cene teh storitev? Ali že obstajajo dogovori ali je to šele želja?
Pri javnem prevozu, parkiranju na javnih parkiriščih kot tudi dostopanju do javnih območij z omejenim prometom ima glavno besedo vsakokratna vlada, marsikaj pa je mogoče doseči tudi na nižjih nivojih odločanja. Naj na tej točki rečem le, da so za planince marsikatera vrata odprta.

PREUSMERITEV SREDSTEV IN PRIORITETE
6. Predlagate preusmeritev sredstev iz specialističnih športov v mladino, vodništvo in MDO-je.
Katera področja bi konkretno izgubila sredstva? In koliko sredstev bi preusmerili? Ste zadovoljni s stanjem vrhunskega in splošnega alpinizma, ki ga težko uvrstimo med specialistične?
Namenskih sredstev ni mogoče preusmerjati, potem so tu članarine aktivnih v specialističnih športih, ki so ravno tako nedotakljive. Zavedati se pa je treba, da velika večina članov ni vrhunskih športnikov, v gore se podajamo, ker v njih najdemo sprostitev, marsikdo pa je član tudi le zgolj zaradi tradicionalne pripadnosti. Iz mase naših prispevkov se bo pretežno financiralo množične segmente organizacije (mladina, vodništvo, MDO-ji).
7. Kako boste zagotovili, da takšna prerazporeditev ne bo oslabila športnega plezanja, ki je trenutno najuspešnejša panoga PZS?
Menim, da lahko športno plezanje s sponzorstvi in svojimi članarinami pokrije vse svoje potrebe. Kar nekaj predsednikov pa mi je potožilo, da smo s sprejemanjem športnoplezalnih klubov v PZS oslabili lokalna planinska društva.

OMEJEVANJE ČLANSTVA DRUŠTEV
8. Predlagate ustavitev včlanjevanja društev, ki ne delujejo na področju gorskega reševanja, mladine ali poti. Ali to pomeni, da PZS ne želi več društev, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem, turnim kolesarstvom ali rekreativnim planinstvom?
Društva, ki nimajo želje delovati kot prava planinska društva, ne nosijo svoje teže (na področju reševanja, planinske mladinske vzgoje ali vzdrževanja poti), za nameček pa še izrecno ne želijo sodelovati v MDO-jih, svoje prihodnosti ne bi smela iskati v PZS.
9. Kako takšen ukrep vpliva na odprtost in dostopnost PZS, ki jo drugi kandidati poudarjajo kot temeljno vrednoto?
PZS mora ostati odprta in dostopna za vse, ki lahko krepijo njeno poslanstvo, ne pa postati pristan za vse, ki iščejo pravice (ugodnosti), obveznostim pa bi se izognili.

DEMOKRATIZACIJA IN TRANSPARENTNOST
10. Opozarjate na potrebo po večji vlogi upravnega odbora pri oblikovanju proračuna.
Ali menite, da je trenutni sistem preveč centraliziran?
Kje vidite največje pomanjkljivosti?
Iz lastnega izkustva smatram sistem sprejemanja občinskih proračunov kot najbolj transparentnega. Predsedstvo pripravi predlog, z izčrpnim pojasnilom posamičnih postavk, še posebej glede sredstev, ki so namenska (pogodbe, zakonska določila) in se ne morejo spreminjati. V prvem krogu bi člani upravnega odbora imeli možnost podajanja predlogov. Usklajeni proračun bi šel v drugo obravnavo, kjer bi člani še lahko podali amandmaje, o katerih se glasuje. Morebiti bi končni izdelek odstopal od programa predsednika, bi pa zagotovo izražal voljo večine članstva. V drugi polovici leta bi obravnavali rebalans.
11. Kako bi v praksi povečali transparentnost delovanja PZS?
Bi uvedli javne zapisnike? Odprte seje? Redna poročila o porabi sredstev?
Javno objavljena gradiva in zapisniki. Odprte seje bi bile verjetno možne potom spletnega prenosa, če bi bil izražen dovolj velik interes. Vsekakor pa bi bila gradiva za seje upravnega odbora popolna, nazorna in izčrpna, brez manjkajoče dokumentacije.

6) PLANINSKE POTI IN VARSTVO NARAVE
12. Zavzemate se za »ustavitev ukinjanja planinskih poti«.
Ali menite, da so bile poti v zadnjih letih ukinjene neupravičeno?
Poti pri slapu Savica so bile ukinjene neupravičeno, saj se je javilo PD Borovnica, ki bi jih uredilo. Ena od poti na Slemenovo špico je bila ukinjena nepremišljeno, saj je zdaj uničen bistveno večji del tamkajšnjega okolja. Dopušča se, da so skrbniki poti društva, ki nimajo niti skrbniške pogodbe, niti poti ne vzdržujejo, zavrača pa se tiste, ki bi poti uredili itd…
Kdo je po vašem mnenju odgovoren za »škodljive prakse«?
V prvi vrsti je za to odgovorno dosedanje predsedstvo, v drugi vrsti pa vodstvo KPP, ki ni stopilo v bran urejenim potem.
13. Kako boste zagotovili odgovornost skrbnikov poti, če so ti večinoma prostovoljci?
Poskrbel bom, da bo KPP izvajala sprejete pravilnike in sledila zakonu.

MEDNARODNA DEJAVNOST
14. Predlagate izstop iz »nekoristnih članstev v mednarodnih organizacijah«.
Katera članstva konkretno imate v mislih?
UIAA? EUMA? CAA? BMU?
15. Kako boste ocenili koristnost ali nekoristnost članstva?
Po finančnih kriterijih? Po vplivu? Po projektih?
Vsekakor bi se najprej pogovoril z vsakim našim predstavnikom v teh organizacijah, pretehtal vse pluse in minuse, ter šele nato podal predloge upravnemu odboru, ki bo dokončno odločil o izstopih. Smotrno se mi tudi zdi, že zavoljo transparentnosti in sprotne obveščenosti, da bi v te organizacije vsakokrat imenovali aktualne člane upravnega odbora.
16. Hkrati predlagate večji angažma s političnimi odločevalci.
Ali to pomeni, da naj PZS postane bolj politično aktivna?
Kako boste zagotovili, da ostane neodvisna?
To pomeni, da bo predsednik PZS užival v skodelici kave sem pa tja s predsednikom vlade, malo večkrat z ministri in sekretarji, največkrat pa s poslanci in župani. Kava se zna včasih razvleči v kosilo, morda celo izlet v gore. Končni izid – sredstva za obnovo koč, poti, izobraževanje vodnikov, mladinske dejavnosti, reševanje v gorah,… in vtis pri sogovorniku, da so v planinski organizaciji dobrodošli tako levi kot desni.

OSEBNA VIZIJA IN ODGOVORNOST
17. Kateri trije ukrepi bodo vaša prva dejanja, če boste izvoljeni?
1. Dar za mašo pri Mariji Pomagaj v Tamarju, da prevzame vsaj del silnega bremena, ki bo padlo na moja ramena.
2. Dolg in izčrpen sestanek: podpredsednik Aleksander Mlakar, generalni sekretar Damjan Omerzu in moja malenkost (kadrovske zmogljivosti, pogodbene obveznosti, premoženjska bilanca,…).
3. Preračun sistemsko vzdržnega spusta članarine in izvedba le tega.
18. Katera odločitev PZS v zadnjih letih se vam zdi najbolj škodljiva — in zakaj?
Blamaža Korošica-Okrešelj, ki je med članstvom in nečlanstvom povzročila sila veliko ogorčenja, dvomov v transparentnost in poštenost PZS.
19. Zakaj bi vas morali podpreti člani, ki se bojijo, da bi vaš program lahko preveč zožil poslanstvo PZS?
Komur je všeč smer, v kateri gre zdajle naša PZS, naj glasuje za mojega protikandidata. Kdor si želi sprememb, naj glasuje zame. Strah pa je povsem odveč.

INTERVJUJSKA VPRAŠANJA ZA MARTINA ŠOLARJA
(kandidat za predsednika)

STRATEŠKA VPRAŠANJA
1. Programske smernice poudarjajo demokratičnost, transparentnost in spoštljivost. Kje konkretno vidite, da PZS danes teh standardov ne dosega — in kako boste to spremenili?
Na nek način je razumljivo je, da vsi, ki hodijo v gore, najprej vidijo le sebe oziroma lastne interese. Gore si vsak prisvaja zase. Čigave so pravzaprav gore? So narodovo bogastvo in zato jih moramo spoštovati, varovati in seveda obiskovati na način, ki jih bo varoval, ohranjal. Menim tudi, da med posameznimi skupinami znotraj planinstva ni dovolj spoštovanja do drugih. Alpinisti se imajo mnogokrat za nekaj več, po drugi strani gospodarji društev vidijo le zaslužek od delovanja koč, tretjič nekateri menijo, da društvenih vodnikov ne potrebujemo. Vse strukture znotraj PZS želim povezati in poudariti pomembnost medsebojnega spoštovanja in vzajemnosti »dihanja»« za skupno krovno organizacijo.
2. V dokumentu omenjate »posodobitev modela upravljanja PZS«. Kaj je po vašem mnenju trenutno največja sistemska slabost PZS?
– prepočasni procesi?
– nejasne pristojnosti?
– preobremenjena strokovna služba?
– prevelika razdrobljenost komisij?
PZS je tradicionalna prostovoljna organizacija, ki združuje 301 društvo in preko 64.000 članov. Kompleksnost delovanja planinske organizacije z zelo razvejano dejavnostjo in zahtevnimi razdrobljenimi viri financiranja zahteva v nekaterih segmentih posodobljen model upravljanja. Tu vidim mnogo večjo vlogo medruštevnih odborov planinskih društev, večje povezovanje oziroma usklajevanje med komisijami in odbori, vzpostavitev odgovornega odnosa med komisijami in strokovno službo z jasnim prevzemanjem odgovornosti za zastavljene naloge. V komisijah in odborih želim imeti kompetentne, sposobne in dovolj ambiciozne ljudi, ki bodo enakopravno sodelovali s strokovno službo in vodstvom PZS.
V smislu organizacije dela in optimizacije procesov se bo pristopilo k spremembam statuta PZS.
3. Kako boste zagotovili, da bodo MDO-ji dejansko vključeni v odločanje, ne le formalno omenjeni v dokumentih?
MDOje želim mnogo bolj aktivno vključiti v delo PZS. Ne le njihove skupne akcije in seje MDOjev pred sejo UO PZS. Do sedaj so umanjkala redna srečanja vodstva PZS s predstavniki MDOjev na katerih bi predstavili aktivnosti, odločitve in seveda tudi uskladili skupna izhodišča za delovanje PZS navzven.
4. PZS želi ostati »vplivna organizacija v javnem interesu«. Kje menite, da je PZS v zadnjih letih izgubila vpliv — in zakaj?
Vpliv PZSja na sodobne izzive družbe povezane predvsem s klimatskimi spremembami, varovanjem okolja in množičnim obiskom je v splošnem premajhen. Imamo ugled a pri odločevanju nas preprosto skoraj ni. Zato smo tudi pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami vsem strankam poslali naša pričakovanja do vlade – seveda povezane s planinstvom. Sodelovanje z različnimi resorji je nujno, želimo ga izboljšati!
5. Kako boste zagotovili stabilno financiranje PZS v obdobju, ko se javna sredstva krčijo, stroški pa rastejo?
Ta trenutek krčenja javnih sredstev, ki so glavni viri financiranja PZS, še ni zaznati. Drug problem pa je splošna draginja, ki bo vplivala na odločanje obiskovalcev ali naj v hribe sploh gredo. Osebno verjamem v izboljšanje razmer v svetu, ki bo draginjo omejila.

ORGANIZACIJA, KADRI IN INFRASTRUKTURA
6. V smernicah omenjate »optimalne pogoje dela strokovne službe«. Kaj to pomeni v praksi?
– več zaposlenih?
– višje plače?
– boljša organizacija dela?
– selitev v nove prostore (izven Ljubljane)?
Na podlagi mojih poklicnih vodstvenih izkušenj lahko z gotovostjo trdim, da v vseh organizacijah obstaja prostor za izboljšanje, za optimizacijo. Najprej bi se moral kljub vsemu podrobneje seznaniti s stanjem, vsekakor pa z optimalnimi pogoji dela ciljam tudi na boljšo organizacijo dela, tudi na dvig plač in možnost za najem dodatnih prostorov v isti stavbi.
7. Kako boste uredili razmerje med prostovoljci in profesionalci, ki je v PZS pogosto vir napetosti?
Ne bi se strinjal, da so razmerja med prostovoljci in zaposlenimi v strokovni službi pogosto vir napetosti. Je pa tudi v tem odnosu potrebno preveriti stanje in potem ukrepati. Medsebojno razumevanje in spoštovanje je ključno, vsekakor pa je treba delo prostovoljcev v komisijah in odborih uskladiti z realnostjo možnega tako glede vsebine kot tudi financ, za kar pa večinoma skrbijo v strokovni službi.
8. Planinske koče: ali je PZS danes bolj turistična organizacija ali planinska organizacija?
In kam želite, da se nagne v prihodnje?
PZS je seveda planinska organizacija! So pa koče in planinske poti del javne, vedno bolj tudi turistične infrastrukture in si zato prizadevamo za sistemske vire financiranja, kar smo sicer v zvezi s planinskimi potmi že dosegli. PZS lahko v sodelovanju s turizmom dosega več v smislu tako razvoja planinstva, upravljanja planinske infrastrukture, razvoja planinstva kot dela turistične ponudbe in seveda lahko dosega več tudi v smislu varovanja gorskega okolja.
9. Strategija koč predvideva modernizacijo, energetske prenove in prilagajanje klimatskim spremembam. Kateri trije ukrepi so po vašem mnenju najbolj nujni?
Ta čas strategije za planinske koče nimamo in v mojih programskih smernicah sem zapisal, da moramo pripraviti strategijo, ki bo dala tudi odgovore na vprašanje. Vsekakor je mnogo več sredstev na razpisih ali pa tudi sistemskih sredstev namenjenih za okoljske sanacije planinskih koč in prilagajanju klimatskim spremembam. Želimo pa si tudi financiranja za dolgotrajne in drage postopke legalizacij (mnoge koče imajo namreč neurejeno stanje) in bazičnih prenov koč kot so na primer strojne inštalacije, posodobitev kuhinj in podobno.
10. Kako boste zagotovili, da bo država redno sofinancirala posodobitve koč — kar je ambiciozen, a doslej neuresničen cilj?
Z državo se že pogovarjamo in bomo te pogovore tudi nadaljevali o sistemskem financiranju, ki naj bi se izvajalo na osnovi posebnega zakona o planinskih kočah pri katerem bi PZS imela javno pooblastilo in bi bila merodajna za odobritev projektov financiranja in bila pri tem seveda mnogo bolj odgovorna za realizacijo.

MLADI, VODNIŠTVO IN USPOSABLJANJE
11. Prehod mladih iz osnovne šole v mladinsko dejavnost je kritična točka. Zakaj PZS tega prehoda doslej ni znala zadržati — in kaj boste naredili drugače?
To je splošen pojav in ni le problematika planinstva. Delo Mladinske komisije je v zadnjem mandatu te komisije zelo dobro in imajo vso mojo podporo za nadaljevanje. Tudi program usposabljanja za mladinske voditelje je zelo dober. Je pa treba mladim predstaviti možnosti in priložnosti, ki jih ponuja delovanje znotraj društev in seveda tudi PZS.
12. Vodniška usposabljanja naj bi sledila sodobnim trendom. Kje so danes največje pomanjkljivosti?
– zastarela pedagogika?
– preveč teorije?
– premalo digitalnih orodij?
– premalo mentorstva?
Programi usposabljanja v vodništvu so bili pred 5 leti temeljito prenovljeni pri čemer sem tudi sam osebno zelo sodeloval. Pristopi in pedagogika so modernizirani, zavedamo pa se, da bo potrebno prenoviti tudi vodniški učbenik. Razmerje me teorijo in prakso je sedaj močno na strani prakse, digitalnih orodij je dovolj in so na vodniška usposabljanja le podporna pomoč.
13. Kako boste uredili medsebojno priznavanje kompetenc med različnimi strokovnimi kadri, kar je že leta nerešen problem?
PZS je že sprejela pravilnik o medsebojnem priznavanju kompetenc znotraj strokovnih kadrov PZS, hkrati pa pravilnik daje tudi možnost priznavanja za zunanje organizacije (npr. Fakulteta za šport, Slovenska vojska, Vodniki UIMLA itd…). Treba je samo pristopiti k izvajanju pravilnika.
14. Programi usposabljanja naj bi bili tudi tržno naravnani. Kako boste zagotovili, da to ne bo v konfliktu z javnim interesom in prostovoljstvom?
Programi usposabljanja za strokovne kadre znotraj PZS in tisti programi, ki so namenjeni članstvu, niso in ne bodo tržno naravnani. Tržno naravnani pa so lahko programi usposabljanja za širšo javnost, vendar le to ne bo prednostna dejavnost.

ALPINIZEM, ŠPORTNO PLEZANJE IN GORSKI ŠPORTI
15. V smernicah omenjate, da je treba dvigniti število alpinistov, ki dosežejo naziv »alpinist«. Zakaj se vam zdi ta številka danes tako nizka?
Množičnost ni nujna za kvaliteto. Vse več ljudi v današnjem času pristopi k alpinistični šoli, da se nauči nekaj splošnega, pa mnogokrat nimajo potrebnega osnovnega znanja o hribih, ki je zame ključno za razvoj alpinizma. Velike večine udeležencev alpinističnih šol nima resnega interesa za kvaliteten in vrhunski alpinizem. Strinjam se, da množičnost ni nujna za kvaliteto. Po drugi strani pa nobena športna panoga ne more biti uspešna, če temelji le na posameznikih. Piramida med alpinisti je v sredini relativno prazna. Vemo, da je zanimanje za tabore za perspektivne alpiniste, ki jih pripravlja KA, relativno malo.
16. Kako boste ponovno vzpostavili sistem SMART in zakaj je sploh zamrl?
Kadri in interes za vrhunsko plezanje sta ključni vprašanji. Tudi vodstvo Komisije za alpinizem je od lani novo in zelo zaupam v ljudi, ki ta čas vodijo KA. SMART se bo ponovno vzpostavil.
17. Športno plezanje je najuspešnejša panoga PZS. Zakaj po vašem mnenju nima dovolj podpore v strokovni službi — in kako boste to spremenili?
PZS je ravno v zadnjem letu minulega naredila odločen korak k močnejši strokovni podpori za športno plezanje. Od decembra 2025 je na PZS zaposlen športni direktor za športno plezanje.
18. Nacionalni plezalni center: kje se je zataknilo in kakšen je vaš realen časovni načrt?
Nacionalni plezalni center se ni zataknil! To je projekt Mestne občine Ljubljana, ki ima veliko vsebinsko podporo PZS. NPC je v projektiranju in pridobivanju dovoljenj, ni pa še gradnje.
19. Kako boste uredili opremljanje naravnih plezališč, ki je danes razdrobljeno, neenotno in pogosto konfliktno?
S spremembo statuta smo omogočili ustanovitev Odbora OSP. Ta čas je problem v kadrih (prostovoljcih) za ta odbor. Za urejanje in upravljanje naravnih plezališč sem s pomočjo izkušenj projekta OSP celo sam razvil algoritem postopkov, ki smo ga na primer že začeli izvajati v Bohinju.

VARSTVO NARAVE IN TRAJNOST
20. Kako bo PZS v praksi naslovila problem množičnega obiska gora, ki ga dokument omenja, a ne ponuja konkretnih rešitev?
Pri ukrepih varovanja narave ni konkretnih ali posplošenih rešitev, zato konkretnih rešitev tudi v smernicah ne ponujam. Mora pa biti PZS enakovreden deležnik pri pripravi ukrepov. Interese planinstva pa želimo sorazmerno uveljavljati glede na vrsto ukrepov.
21. Kakšno je vaše stališče do omejevanja prometa na izhodiščih?
– podpirate zapore?
Omejitve so ponekod nujne in jih podpiramo. Zapora je presplošen pojem, ki je v javnih diskurzih zlorabljen.
– vinjete?
Da – vsekakor podpiram sistem vinjet in popustov za člane planinske organizacije!
– obvezne avtobuse?
Javni prevozi so načeloma dobra rešitev!
– ali prostovoljni sistem?
Kaj je mišljeno s tem?
22. Kako boste zagotovili, da bo KVGN dejansko sodelovala z drugimi komisijami, ne le deklarativno?
Skupno delo različnih komisij, soočenja argumentov, iskanje sorazmernih rešitev!

6) MEDNARODNO DELOVANJE
23. PZS želi okrepiti vlogo v UIAA, EUMA in CAA. Kje vidite največje priložnosti — in kje največje zamujene priložnosti zadnjih let?
Od kod vam informacija o krepitvi sodelovanja z UIAA, EUMA in CAA. Vse naštete organizacije, katerih član je PZS, morajo predvsem poiskati lastno identiteto in vlogo, kjer bo PZS sodelovala na področjih, na katerih lahko ponudi svoja znanja in pozitivne izkušnje (informacijski sistemi za planinske poti, upravljanja planinskih poti, vodniški tečaji…).
24. Kako boste okrepili sodelovanje s Koroško in FJK, kjer so slovenska društva pogosto prepuščena sama sebi?
Sodelovanje s Koroško in FJK teče na dveh ravneh. Eno je sodelovanje v okviru Foruma Julius Kugy (nekdanje srečanje planincev dežel), kjer moramo skupaj s Koroško planinsko zvezo in planinsko zvezo FJK razširiti področja sodelovanja in seveda vključiti v sodelovanje več slovenskih planinskih društev. Zveze so samo osnovna platforma, društva morajo prepoznati interes sodelovanja. Posebno priložnost sodelovanja vidim v sodelovanju mladih (skupni mladinski tabori Alpe Adria), deljenju informacij o stanju na planinskih poteh in sodelovanje v okviru Mreže gorniških vasi. Drug nivo pa je sodelovanja z zamejskimi planinskimi društvi v Trstu, Gorici, Benečiji in v Celovcu. Ta društva si želimo bolj integrirati v sodelovanje z MDOji in PZS.

7) OSEBNA VIZIJA IN ODGOVORNOST
25. Katera tri področja boste poskušali najprej uredili?
Optimizacija delovanja organizacije vključno z nekaterimi pomembnimi spremembami statuta. Nadaljevanje zavzemanja za sistemsko financiranje za planinske koče. Medsebojno priznavanje kompetenc.
26. Katera odločitev PZS v zadnjih letih se vam zdi napačna — in zakaj?
Kot dosedanji podpredsednik, sem bil del vodstva. Kar nekaj stvari je, s katerimi se lahko pohvalimo, vsekakor bi lahko storili tudi več. Ključnih napačnih odločitev pa v resnici ne prepoznam, bi se pa dalo na nekaterih področjih narediti več.
27. Zakaj bi vas morali podpreti ravno zdaj — in kaj boste naredili drugače kot dosedanji predsedniki?
Menim, da PZS potrebuje posodobljen model delovanja, ki bazira na članstvu, društvih, organih in vodstvu zveze! V povezovanju in krepitvi vloge vsakega v sistemu PZS vidim izziv in sem prepričan, da ga lahko izpolnim. Ta intervju ni mesto za kritiziranje dosedanjega dela!

Vir: Gore-ljudje.net