Barbara Gradič Oset

10.09.2026 07:01

212

Podkast V steni (#88): »Uspešna kariera, najvišji 8000-aki in odklop v območju smrti.« Tomaž Rotar

Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine iz Radovljice, družinski človek, popotnik in alpinist, ki je stal na treh najvišjih vrhovih sveta – Mount Everestu, K2 in Kangčendzengi. Poleg tega se je dvakrat spopadel z divjim K2 tudi pozimi. V iskrenem pogovoru v podkastu V steni razkriva, zakaj ga poleg osvajanja vrhov najbolj zanimajo meje človekove psihične in fizične moči, soočanje s hojo po nevidnem robu ter vprašanje, kaj človeka žene v območje smrti in kaj iz njega prinese nazaj v dolino.
Podkast V steni (#88): »Uspešna kariera, najvišji 8000-aki in odklop v območju smrti.« Tomaž Rotar

Kako nastanejo in zaživijo sanje?

Za mnoge se zdi nepojmljivo, da bi se človek s tovrstno uspešno poklicno potjo in družinskim življenjem izpostavljal ekstremnim nevarnostim na osemtisočakih. A za Tomaža je to nekakšen logičen razvoj. Kot pravi sam, je bil vzpon na Everest le naravna posledica prvega otroškega izleta na Roblek, potem na Begunjščico, Triglav, Mont Blanc itn.

"Samo z vrha se vidi naslednji vrh," spomni na znano misel Nejca Zaplotnika. "Vsi imamo podobne želje – videti svet, oditi na Everest ali Mont Blanc. Razlikujemo se le po tem, ali imamo pogum, da se dejansko odpravimo na pot. Edino potovanje, ki je nemogoče, je tisto, ki se nikoli ne začne."

Najboljša naložba za otroke so izkušnje

Še preden se je pri 44 letih prvič odpravil v Himalajo, sta z ženo poskrbela za: hčerkama pokazati svet. Skupaj so prepotovali celine, opazovali severne medvede na Svalbardu, tigre v Indiji, kite na Lofotih ter lemurje na Madagaskarju. Tomaž poudarja kako pomembna naložba za otroke so doživetja in izkušnje, ki imajo trajno vrednost.

Fiziologija sreče, strah in spoznanje o lastni pogrešljivosti

Na vprašanje o iskanju sreče Tomaž odgovarja presenetljivo analitično. Sreča je zanj v svojem jedru fiziološki proces, pogojen s hormoni  sreče. A doživljanje gora, vrhov in izkušenj dobijo s časom, spomini povsem novo dimenzijo.

"Če bi imeli alpinisti popoln spomin, večina vrhov ne bi bila nikoli osvojena. V dolini bolečina in mraz izgineta, ostanejo le še lepi spomini."

Eno najpomembnejših spoznanj z njegove prve odprave na Mount Everest je bila ugotovitev, da je človek zamenljiv in pogrešljiv. Ob vrnitvi domov je ugotovil, da je svet deloval povsem normalno tudi brez njega. To spoznanje odvzame breme vase zagledane egocentričnosti in človeka postavi na trdna tla. 

Smo le majhen drobec v neskončnem mozaiku narave.”

Anatomija visoke gore: Mount Everest vs. K2

Tomaž osvetjuje ključne razlike med najvišjima gorama sveta in zakaj predstavljata drugačna svetova. Oba sta 8000m+, obe resni gori in lahko zelo nevarni, a vsaka na svoj način.

Mount Everest (Severna stran)

Logistika in dostop: Bazni tabor je razmeroma lahko dostopen, celo z avtomobilom.

Teren in tehnična zahtevnost: Vzpon poteka po snežiščih in skalnem grebenu, tudi z uporabo nameščenih lestev (npr. kitajska lestev) in z manj konstantnim naklonom.

Povezave in okolje: Omogoča večjo logistično podporo in boljše komunikacijske povezave. Glavni izziv ostajajo močni vetrovi in mraz.

P1040936 

K2 (Normalni pristop)

Odročnost: Zahteva dolg in izjemno naporen 7 do 10 dnevni pristop do baznega tabora po ledeniku Baltoro.

Tehnična zahtevnost: Zelo strma pobočja, z izpostavljenimi in nevarnimi odseki, kot sta Črna piramida in zloglasni “Bottleneck” pod seraki.

Surove razmere: Izjemno kratka ter redka vremenska okna, neusmiljen mraz ter odrezanost od sveta.

Pri vzponih v območju smrti nad 8000 metri odločajo strogi protokoli:

Časovna meja: Če ob določeni uri ni dosežen vrh, je obvezno obrniti in sestopiti.

Disciplinirano delovanje: Natančno določeni koraki za fotografiranje, hidracijo in uporabo kisika.

Izklop čustev: Na vrhu ni časa za slavje ali sprostitev – proslavljanje vrha se zgodi šele po varnem sestopu v bazo.

GOPR8533 

Zimska odprava na K2 in izguba prijateljev

Zimski K2 velja za enega najbolj surovih izzivov osvajanja najvišjih gora sveta. Pri temperaturah pod - 55 °C in neusmiljenih vetrovih se vsaka napaka drago plača. Tomaž se je dvakrat podal v te zimske razmere. Leta 2021 je dosegel področje pod Bottleneckom na višini okoli 8000 metrov. Zaradi nepremostljive ledeniške razpoke (špaltne) ter odpovedi regulatorja za kisik se je moral obrniti.

Ta odprava je terjala hudo ceno – na gori so za vselej ostali njegovi soplezalci in prijatelji.

"Človek je lahko močan tako, da nekaj težkega dvigne, lahko pa je močan v svoji trmi in vztajnosti. V baznem taboru, ko čakaš na lepo vreme in te razjeda domotožje ter drugo, uspejo le tisti, ki imajo notranjo dovolj notranje moči."

"Osnovni nauk vseh odprav je, da je življenje v resnici zelo enostavno. Ko to preneseš v vsakdan, v službo ali odnose, ugotoviš, da je vsak nov dan privilegij. Filozofskih problemov je manj, ostane le hvaležnost."

Zgodba Tomaža Rotarja ni le zgodba o osvajanju najvišjih vrhov planeta. Je globoko razmišljanje o človeški naravi, premagovanju lastnih meja, soočanju z izgubo in spoznanju, kako dragoceno ter enostavno je življenje, ko se vrnemo v dolino.

Želite slišati več o podrobnostih zimskega vzpona na K2, življenskih spoznanjih, srečanjih z lokalnimi kulturami ter iskrenem vpogledu v zakulisje odprav na najvišje gore sveta?

Prisluhnite celotni 88. epizodi podkasta "V steni" na vaši priljubljeni podkast platformi ali spletni strani Planinske zveze Slovenije!